Blog

Na vprašanja odgovarjava Danaja in Katarina. Danaja ima dvomesečno dojenčico in štiriletno punčko, Katarina pa štirimesečna dvojčka. Danaja doji, Katarina hrani dvojčka po steklenički z adaptiranim mlekom.  Z odgovori na enaka vprašanja želiva predstaviti dve različni izkušnji, ki se v marsičem razlikujeta, hkrati pa sta si v marsičem tudi zelo podobni. Obe sva morali premagati različne ovire, obe sva naleteli na pomanjkanje podpore in obe od začetka delava vse v svoji moči za svoje dojenčke.  Spodbuditi želiva tudi boljše razumevanje doječih in nedoječih mamic ter več medsebojne podpore in sočutja. Čeprav se naše zgodbe

Waw, zakaj zdaj to? 😲 Torej, zato, ker sem mnenja, da je potrebno začeti na začetku. V štirih letih nisem svoje porodne zgodbe delila na blogu, niti v nobeni skupini na socialnih omrežjih in podobno. Sicer sem jo rada povedala, če je pogovor kakorkoli nanesel na to, vendar je veliko situacij, ko zgodbe nisem želela povedati ali je nisem želela povedati, tako kot se je zgodila, ker ni bil pravi trenutek za to… enostavno sem začutila, da ni primerno, da zgodbo povem tako kot se je zgodila, če je bila prisotna recimo noseča prijateljica/sorodnica, ki še ni rodila. Večinoma sem

Zgodb z dojenjem je toliko kolikor je žensk, ki so ali so vsaj poskušale dojiti. Nobena ni napačna ali pravilna, so le zgodbe – lepe, težke, žalostne, ganljive, prestresljive, čarobne… Da bi vam malce približala, zakaj mi je tematika dojenja tako zanimiva in fascinantna, vam moram na kratko opisati svojo izkušnjo z dojenjem pri Ini. Pred porodom pravzaprav o dojenju nisem vedela kaj dosti. Kar sem vedela je bil skupek nekih informacij iz interneta (ne knjig), in kar so mi povedale prijateljice, ki so že dojile oz. že imele otroke ali s strani tistih, ki so

Ta zapis bom začela z enim kontroverznim stavkom, ki so ga in ga še zelo rade uporabljajo predvsem naše babice: ‘Šest tednov po porodu smrt pod posteljo leži.’ Priznam, da mi ta rek nikoli ni bil všeč, saj ima zelo negativen prizvok. Zdel se mi je pretiran in kot nekako podcenjevanje ženskega telesa. Vendar sem se, ravno v tej nosečnosti zavedla, da morda ni podcenjevanje ženskega telesa, temveč njemu v prid. Včasih – kot verjetno vsi vemo – so ženske predvsem garale in garale in garale in to se ni ustavilo niti med nosečnostjo, niti po porodu. Verjetno je že

Od svojega prvega poroda naprej me je zelo zanimala tematika porodov. Z veseljem sem poslušala, ko so mi mamice pripovedovale svoje zgodbe, tu sem bila sicer zelo previdna in sem ostajala čim bolj objektivna, saj sem delala z mamicami in dojenčki in bi bilo v tistem obdobju popolnoma neprimerno, da bi se kakorkoli vpletala, tudi če so mi one razlagale svoje porodne zgodbe. Nikoli nisem kritizirala določene porodnišnice in druge hvalila, najprej zato, ker sem vedela, da imam izkušnjo samo z eno, torej ne morem primerjati, drugo pa zato, ker sem želela mamicam povedati, da na doživljanje izkušnje veliko vplivajo

Ko sem bila majhna, sem mami spraševala, zakaj piše, da sem rojena v Ljubljani, če smo takrat živeli v Kamniku. Razložila mi je, da se vpiše kraj, kjer si dejansko, fizično rojen, in ne tisti, kjer si takrat živel s starši. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem to ponotranjila. Ker sem bila radoveden otrok, verjamem, da je temu sledilo še nekaj vprašanj v smislu, kaj se zgodi, če se rodiš na meji ali na letalu ali na vlaku, ampak ja, to je moj uvod v tole objavo, da boste razumeli, da je Kamnik že od nekdaj moje ljubo mesto

Tako sem 28. 4. prišla na prvi pregled v porodnišnico Jesenice. Nadela sem si masko, se poslovila od Ine in Miha in se opravila v bolnišnico. Ja, šok, solze so mi prišle v oči. Vsi v maskah, razkužujejo roke, to je realnost ‘tam zunaj’ … daleč stran od mojega varnega mehurčka doma, s svojima dvema najdražjima, z meditacijami, sproščanjem, kopelmi … Ok, dihaj, Danaja, vse bo v redu. Samo smej se. Samo smej se. Odločila sem se, da se bom pohecala z vsakim, s katerim pridem v stik … in res, babica, ki me je stehtala in pomerila pritisk je

Ojla 🙂 Zdaj smo pa že štirje 💗 Pri zadnji objavi še nismo bili 😊 Pravzaprav sem želela napisati to objavo že tik pred porodom, vendar mislim, da jo z razlogom pišem sedaj, saj bi bila takrat verjetno še malce drugačna. Sprehod okoli Gradiškega jezera Najprej bom govorila o stvareh, o katerih sva se z Ino pogovarjala že med nosečnostjo, oz. če sem čisto iskrena tudi že pred zanositvijo. Vse te stvari so prišle popolnoma naravno in se nanje nisva posebej pripravljala. Se je pa večkrat tekom nosečnosti oz., ko sva novico delila s