DOJENJE IN HRANJENJE PO STEKLENIČKI; INTERVJU Z DVEMA MAMICAMA – 2. DEL

Na vprašanja odgovarjava Danaja in Katarina. Danaja ima dvomesečno dojenčico in štiriletno punčko, Katarina pa štirimesečna dvojčka. Danaja doji, Katarina hrani dvojčka po steklenički z adaptiranim mlekom. 

Z odgovori na enaka vprašanja želiva predstaviti dve različni izkušnji, ki se v marsičem razlikujeta, hkrati pa sta si v marsičem tudi zelo podobni. Obe sva morali premagati različne ovire, obe sva naleteli na pomanjkanje podpore in obe od začetka delava vse v svoji moči za svoje dojenčke. 

Spodbuditi želiva tudi boljše razumevanje doječih in nedoječih mamic ter več medsebojne podpore in sočutja. Čeprav se naše zgodbe razlikujejo, nam je vsem skupno to, da želimo najboljše za svojega dojenčka. <3 Spodaj je objavljen 2. del intervjuja. Prvi del lahko preberete na tej povezavi.

7. Ti kaj ni všeč pri dojenju / hranjenju po steklenički ? 

Katarina: Ni mi všeč to, da zaradi tega pogosto dvomim vase. Da se mi zdi, da svojima dojenčkoma ne nudim najboljšega, kar je. Še na sami embalaži mlečne formule mora pisati, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčka. Česar seveda nikakor ne zanikam.  Materino mleko je resnično nekaj izjemnega. Ampak me to vseeno že pri pripravi mleka pogosto zaboli. Sem pa vseeno zelo hvaležna, da lahko kupimo tudi izjemno kakovostno adaptirano mleko in bosta moja dojenčka kljub vsemu dobro nahranjena.

Danaja: Težko mi rekla, da mi prav nekaj ni všeč, lahko pa naštejem marsikateri izziv, ki je povezan z dojenjem in jih ni malo. Na prvem mestu zagotovo to, da nikoli ne veš, koliko je dojenček pojedel, ne veš, kdaj bo ponovno jedel, v kolikor se z dojenjem odzivaš na vsako njegovo potrebo, kar prakticiram šele pri drugi hčerki (prva je imela dudico) dojiš res zelo pogosto; en velik izziv so zagotovo oblačila, ki so primerna za dojenje, saj jih je malo in so precej dražja od običajnih, v oblačilih, ki niso prilagojena dojenju pa razkriješ veliko več kot bi sicer. En izziv je tudi proizvodnja mleka oz. konstanta lakota in žeja, ker proizvajaš mleko – vsaj pri meni je tako in tudi nisem ena tistih, ki bi izgubljale kilograme zaradi dojenja, tudi prvič ni bilo tako – no, morda me pa še telo lahko preseneti, nikoli ne reci nikoli. 🙂 Zadnji, a zagotovo ne zanemarljiv izziv, je da v primeru, da si mleka ne moreš načrpati, si pravzaprav ne moreš vzeti časa zase – na način, da bi lahko dojenček ostal malo z očkom ali drugo zaupanja vredno osebo, prav tako ne more prevzeti skrbi, pomagati pri dojenčkovemu nelagodju, če le-ta za tolažbo potrebuje dojko, posledično je v tem obdobju za očka povezovanje z dojenčkom malce večji izziv, vendar se da, ne pravim, da ni mogoče.

No, za eno stvar pa lahko rečem popolnoma direktno, da mi ni všeč in to je mastitis. Ne doleti vsake, daleč od tega, vendar ja, lahko te doleti in je zelo neprijetna stvar, vendar v večini primerov rešljiva tudi brez antibiotika (vendar se tukaj posvetujte z babico ali drugo strokovno usposobljeno osebo).

8. Se ti zdi da je na splošno dovolj podpore za dojenje? Dovolj dostopnih informacij v zvezi z dojenjem?

Katarina: Ne. Zdi se mi, da je podpore absolutno premalo. Predvsem v ‘’preventivni’’ obliki. Torej širjenje realnih informacij, kako dojiti, kaj vse gre lahko narobe in kako premagati te težave, ko je to mogoče. Premalo podpore pa je tudi v porodnišnicah in kasneje pri pregledih, ko se mamicam pogosto svetuje dodajanje adaptiranega mleka, tudi kadar to ni zares potrebno. Zaradi tega ženske pogosto dvomijo vase in nehajo dojiti.

Pa tudi za hranjenje po steklenički ni dovolj informacij. Prepuščen si samemu sebi pri izbiri adaptiranega mleka, stekleničk, hranjenju, itd. Tudi stekleničko lahko dojenček zavrne. 

Danaja: Tukaj bi najprej zelo pohvalila marsikatero samostojno babico, doulo, nekatero osebje v porodnišnicah, svetovalke za dojenje, nekatere pediatre in ginekologe… marsikdo se je izobraževal ali pa se izobražuje na področju dojenja, gredo naprej, se držijo novih smernic, podpirajo mamice, jih spodbujajo. Je pa še veliko prostora za izboljšave. Na tem mestu bi predvsem poudarila razbijanje mitov in zastarelih smernic za dojenje. Marsikdo, ki mu nosečnice in kasneje mamice zaupajo še vedno svetujejo stvari, ki so jih svetovali pred 30 in več leti ter za katere so v vmesnem času že ugotovili, da dojenju niso podporne oz. mu celo škodujejo. Še vedno preveč mamic naleti na neodobravanje pri dojenju v javnosti (sama na srečo nisem bila nikoli med njimi). Izboljšave so potrebne tudi na področju svetovalk za dojenje oz. samostojnih babic, doul in ostalih, ki lahko mamicam nudijo res celostno podporo pri dojenju. Menim, da bi bilo potrebno najti način, da se poskrbi tudi za mamice študentke, mamice, ki so socialno ogrožene, torej za vse, ki si plačljive podpre enostavno ne morejo privoščiti. Na dolgi rok bi v bistvu te osebe tudi prihranile, saj tudi adaptirano mleko ni poceni, vendar si morda nekdo lažje ‘privošči’ kupovanje adaptiranega mleka, saj gre za manjši znesek večkrat, kot enkratni visok znesek, ki bi ga morali odšteti, če bi želeli plačati podporo pri dojenju. Morda je malce drzno, če bi rekla, da bi lahko bilo tudi to subvencionirano (kot na primer višina plačila vrtca) oz. v nekaterih primerih popolnoma krito s strani zavarovalnice.

Informacij na internetu je ogromno, obstajajo tudi odlične knjige o dojenju. Pri internetu velja biti ponovno prediven, saj ni vsaka informacija v skladu z najnovejšimi ugotovitvami, smernicami (kot sem omenila višje), poleg tega sama pravim, da je toliko zgodb kolikor je mamic in posledično nekaj, kar pomaga eni, ne pomaga nujno drugi in je potrebno zadevo pogledati individualno, celostno.

9. Kaj bi svetovala nosečnicam in mladim mamicam na začetku te poti? 

Katarina: Naj že pred porodom kontaktirajo kakšno verodostojno osebo, svetovalko za dojenje, in se z njo pogovori o tem, kaj lahko pričakuje, kaj lahko sama naredi, da bo dojenje lažje steklo. Ali na spletu skuša poiskati čim več prosto dostopnih dobrih informacij in nasvetov. Čeprav je težko prečesati vso spletno vsebino in najti resnično kakovostne članke. In pa naj se pripravi tudi na to, da ji dojenje morda ne bo šlo. Da je to zelo odvisno tudi od celotne situacije. In da ne bo zaradi tega nič slabša mamica. 

Danaja: Ustvarite si podporno okolje v svojem domačem okolju – pogovarjajte se o tem s partnerjem, pripravite se z branjem (kvalitetne) literature, pogovori s samostojnimi babicami, doulami, drugimi mamicami, preberite si na internetu, vendar imejte v mislih, da ste vi kot celota, kot družina, vidva z dojenčkom, individualni in nekaj, kar je velja za nekoga drugega, ne bo nujno za vas. V primeru izzivov si poiščite pomoč, v kolikor imate željo po dojenju. Pomnite, da je počutje velik faktor pri uspešnosti dojenja, zato berite podporne informacije, zgodbe, poskusite z različnimi tehnikami umirjanja, poskrbite zase, za svoje fizično in psihično počutje, obkrožite se s pozitivnimi ljudmi, ki vas podpirajo pri dojenju. Hidracija, počitek, prehrana in seveda, pristavljanje – to menim, da so ključne točke s katerimi pa ne morete zgrešiti, ne glede na specifiko vaše situacije.

Vedite pa, da bo vaš dojenček zdrav, ljubljen in vesel, tudi če se boste na neki točki odločile, da ga boste hranile samo z adaptiranim mlekom ali dodajale. Vaš dojenček bo najsrečnejši, če bo imel vašo ljubezen in vaše dobro počutje je zanj ravno toliko pomembno ali še bolj, kot to s čim ga hranite.

10. Te je partner podpiral pri dojenju oz. pri hranjenju po steklenički? 

Katarina: Zelo. Mož me je podpiral pri mojih poskusih dojenja, pri mučnem črpanju, najbolj pa seveda pri hranjenju po steklenički. Spodbujal me je, da naj se neham obremenjevati in kriviti, ker mi dojenje ni steklo in da je tudi hranjenje po steklenički dovolj dobro. Ves čas mi je zagotavljal, da sem dobra mamica.

Poleg tega tudi on hrani dvojčka, je v to enako vpleten kot jaz in me tudi na tak način podpira oz. podpirava en drugega. 

Danaja: Da, moram reči, da me je Miha že od začetka zelo podpiral, pripravljal mi je obroke, da sem bila sita, se spočila, ko sem to potrebovala, tudi Ino je velikokrat in veliko zibal… Vseeno pa se je, ko je prišlo do težav, kljub temu, da me je zelo spodbujal in podpiral, tudi on srečal z dvomi. Tudi on je vmes podvomil, ali ima dovolj, zato sva se tudi takrat odločila za dodajanje ene stekleničke na dan. Tudi kasneje je večinoma on pripravljal adaptirano mleko za Ino, saj je videl, da me to spravlja v sistko.

Pri Tiani me prav tako podpira, poskrbi za hrano, postori kaj po stanovanju, poskrbi za Ino, da lahko več počivam, Tiane sicer ni potrebno veliko zibati, poleg tega pa velikokrat to ne pomaga, saj je njena tolažba tudi dojka. Tudi pri njej včasih rabim kakšno spodbudno besedo, da ima dovolj, da ni lačna, pri čemer je sedaj že zelo trden in prepričan, da je in bo vse v redu ter, da se bova uspešno dojili, dokler se ne bo odstavila. Glede marsičesa v povezavi z otrokom, porodom, vsem kar spada zraven, se je Miha v tem času odkar imava Ino že odprl, mi prisluhnil in dojenje je ena stvar izmed teh stvari.

11. Kaj občuduješ pri mamicah, ki dojijo?

Katarina: Doječe mamice zelo občudujem. Ker zaupajo v svoje telo, tudi ko je to zelo težko in niso prepričane, koliko mleka je dojenček dobil. Ker delijo svoje telo ob vseh urah in jim pri tem nihče ne more pomagati. Ker pogosto vztrajajo kljub bolečim dojkam. Ker posvetijo toliko časa dojenju in delajo vse v svoji moči, da bo dojenček sit in zadovoljen. In ker morajo pri dojenju v javnosti včasih prenašati obsojajoče poglede. 

Danaja: Občudujem vse mamice, ne glede na to, ali dojijo ali hranijo po steklenički. Pri mamicah, ki dojijo občudujem to, da so toliko ur pripravljene nameniti temu, da se bo njihov dojenček hranil, potolažil… in z njim ves čas deliti svoje telo. Občudujem, da so pripravljene prilagoditi svojo prehrano, se odpovedati marsikateri navadi oz. razvadi, se odpovedati času zase v smislu odhoda kamorkoli za dlje časa. Občudujem to, da najdejo v sebi moč in zaupanje, da preslišijo marsikateri komentar drugih ali glas v svoji glavi, ki jim pravi, da jim ne bo uspelo, da se ne da.

12. Kaj občuduješ pri mamicah, ki dojenčka hranijo po steklenički? 

Katarina: Hranjenje po steklenički obstaja v več oblikah; hranjenje z mlečno formulo, hranjenje z načrpanim mlekom, kombinacija obojega, ali kombiniranje formule ali načrpanega mleka z dojenjem. Občudujem mamice, ki črpajo svoje mleko. Ker vem, kako naporno in dolgotrajno je to lahko. Občudujem mamice, ki kombinirajo dojenje s hranjenjem po steklenički. Ker se trudijo na vse načine. Občudujem tudi mamice, ki dojenčka hranijo izključno z adaptiranim mlekom. Ker vem, da je med njimi veliko takih, ki zaradi tega občutijo veliko krivde, razočaranja in nikjer ne najdejo podpore za to. Ker vem, kako je, ko moraš vsakič znova ljudem razlagati, zakaj ne dojiš. In kako je, ko se ti zdi, da povsod vidiš samo napise, kako je tvoja oblika hranjenja dojenčka slabša. Pa ni. Tudi hranjenje z adaptiranim mlekom vključuje ogromno ljubezni, skrbi, stiskanja, priprav, organizacije in dojenček dobi vse, kar potrebuje. Občudujem pa tudi tiste mamice, ki so se odločile, da ne bodo dojile, zaradi kateregakoli razloga že in so v svojo odločitev trdno prepričane. Vsem nam je skupno to, da želimo najboljše za svojega dojenčka in vsaka za to poskrbi na svoj način. <3

Danaja: Občudujem, da se zavedajo, da je najpomembneje, da je njihov dojenček nahranjen, in da so one mirne in to je bolj pomembno kot to, ali kdorkoli v njihovi okolici meni, da bi morale še vztrajati, še preizkusiti to in ono. Poslušale so sebe in se odločile, da je njihov mir in dobro počutje pomembnejše od mnenja drugih. Občudujem jih, ko povezave z dojenčkom ne enačijo z dojenjem, in je najdejo v cartanju, ljubkovanju, masaži, božanju, petju itd. Občudujem jih, da trenutke hranjenja delijo tudi s svojim partnerjem ali drugo zaupanja vredno osebo. Občudujem, da si, v kolikor imajo to željo, tudi vzamejo nekaj časa zase, na način, da gredo lahko tudi kam brez dojenčka, saj jim njihov način hranjenja to omogoča in vedo, da lahko to kvečjemu pozitivno vpliva na njihovo počutje in posledično kvaliteten čas z dojenčkom.

Katarino lahko spremljate na @kati_in_dvojcka ❤️