Tako je. Poveživa se preko dotika, z masažo za dojenčke. Kako? Zato je potrebno – kaj? – začeti na začetku. ?
Zadnje cca. pol leta je zaznamovale velike spremembe za celoten svet, za nas Slovence kot narod in za vsakega posameznika. S tem smo se spoprijemali različno. Priznam, da če ne bi ravno v tem času ogromno delala na sebi in spremenila svoje razmišljanje, bi verjetno bil to zame kar precej stresen čas. Tako pa se je spremenil in prelevil v enega najlepših obdobji v mojem življenju, ki kar traja in traja… O tem sem več pisala v objavi 3, 2, 1, vzletamo … ponovno.
Rada bi govorila o tem, kar se je zgodilo z nami, mamicami, ki smo v tem času rodile. Sama sem bila odpiranja občin zelo vesela. Kljub temu, da sem uživala v našem mehurčku, ki smo ga tvorili mi štirje, sem bila prav tako vesela prvih obiskov, ki so se zvrstili po cca. 14 dneh. Na začetku bolj počasi in ‘po pameti’ kot sem pisala v objavi poporodno obdobje – drugič; kasneje pa sva s Tiano tudi že skupaj kam ‘odvandrali’.
Na splošno sem mnenja, da je lahko druženje za mamice zelo koristno. Ni nujno, da samo z drugimi mamicami, ampak pravzaprav s komerkoli. Seveda, kolikor ima volje in želje za druženje ter kolikor ji celotna logistika dopušča. Vendar je tako – manj kot kompliciramo, lažje je nam in dojenčku. Vsaj pri nama je tako. Če kaj pozabim – kupim. Kjerkoli sva, lahko spi – tako pač ni pri vseh, tako da tukaj je čisto odvisno od posameznika. Sicer pa se lahko s prijateljico ali komerkoli dogovorite tudi, da pride k vam, če vam to bolj ustreza – tako ni možnosti, da bi kaj pozabili, ali da dojenček ne bi mogel jest/spati, ker ste na poti.
Že pri Ini sem rada občasno šla na pilates za mamice z dojenčki. Bolj kot sama vadba (ki je bila mimogrede tudi super!), mi je bilo všeč vse skupaj – razgibanost dneva, druženje, to da sem jedla nekje zunaj, se sprehodila nekje, kjer se sicer ne bi itd.; zato sem bila pri Tiani zelo vesela, ko sem ugotovila, da Mini Svet deluje po obdobju karatene, nemoteno naprej (seveda z upoštevanjem vseh veljavnih ukrepov).
Masažo za dojenčke sem sicer poznala že pri Ini, vendar ne preveč podrobno. Prav zato se je nisem posluževala preveč pogosto. Nekaj sem se je naučila še kasneje, vendar sem v času tega porodniškega dopusta svoje znanje z veseljem nadgradila.
Celotne ure so zasnovane tako, da se mamice sprostijo, dobijo gradivo tudi v pisni obliki, da ga lahko pogledajo še kasneje, če morajo vmes nahraniti ali previti dojenčka in kaj preslišijo oz. zamudijo, iz praktičnega dela in iz pogovora o vsakič drugi, za mamice zelo aktualni temi, na sproščen, a poučen način. Z nežno glasbo in Alminim pomirjujočim glasom smo tako začele tudi ob najinem prvem obisku. Stisnila sem se k Tiani in zaprla oči. Govorila je o tem, kako pomemben je dotik, kaj vse s tem predajamo otroku. Odplavala sem nekam daleč in samo vonjala Tianino glavico.
Tiana je med urami zelo uživala. Včasih je celotno masažo ležala in mi pustila, da sem jo doolgo masirala, včasih sem jo vmes dojila, tudi polulala se je, ker sem ji slekla pleničko, na zadnjem obisku se na koncu tudi zaspala. Kar pa je bilo še posebaj zanimivo in je za moje pojme le še spodbudilo, kakšne vse pozitivne učinke ima masaža na dojenčka, pa je bilo to, da se je Tiana na koncu prvega obiska prvič obrnila iz hrbta na trebušček. Ne, da je to zelo pomembno, saj je imela še veliko časa, da to naredi, ampak je bila pa neka pika na i. Že pred tem se je poskušala, vendar je prišla le do boka.
Masažo sva uporabljala z Mihom tudi, ko enkrat ni kakala par dni in sva jo masirala in masirala. Tudi na splošno veliko večkrat kot bi to verjetno počela sicer, zdaj vzamem v roke olje in jo začnem masirati. Njeni nasmeški in ljubeče gruljenje pa je samo znak, da ji masaža resnično prija. Zanimivo mi bo opazovati, koliko jo bom uspela masirati tudi kasneje, ko mi bo že bežala po vseh štirih, hehe. Ampak tudi to se da. 😉
Za konec bom dodala, kar sem napisala tudi pod fotografijo na blogu in je namenjeno prav temu, da najdemo mir in mirnost v sebi zase in za svoje otroke, tudi ko so zunanji dejavniki takšni in drugačni in se zdi, da tega ni mogoče najti v sebi – prav takrat to najbolj potrebujemo… in kaj je bolj pristnega, bolj ljubečega kot dotik? Kaj nas vrne vase in v ta trenutek tukaj in zdaj? Ja, to je čuječnost, ko smo mi in naš dojenček iz oči v oči, kar podkrepimo z nežnimi gibi, s katerimi sproščamo njegovo telo in SEBE.
Danes izberem mir, čeprav v svetu vlada negotovost in panika.
Danes izberem mir, ker želim, da tudi ti občutiš mir.
Danes izberem mir, ker verjamem, da bo vse dobro.
Danes izberem mir, ker to občutim, ko svojo glavico nasloniš k meni. <3