3, 2, 1 … vzletamo, drugič!

Tega trenutka sem se zelo veselila. Nekateri najin blog poznate že izpred dveh in več let nazaj, nekateri boste danes zanj slišali prvič. Dejstvo je, da zelo rada pišem že od otroštva. Po rojstvu oz. proti koncu druge polovice porodniškega dopusta z mojo prvorojenko sem se končno opogumila in začela pisati blog. V tem sem zelo uživala, se pri tem učila, objave nadgrajevala in spreminjala, poskušala veliko različnih stvari, vključil se je tudi moj zaročenec, Miha. Pravijo, da človek zgubi navdih, ko zgubi sebe … in to se je zgodilo tudi meni. Ne bom pisala o tem, zakaj sem izgubila sebe, saj se bom raje posvetila temu, kako sem se spet našla. Tako bi današnja objava lahko imela tudi naslov: Kako se danes proti koncu druge nosečnosti in kljub razmeram, ki vladajo zunaj, počutim veliko bolje kot zadnjih nekaj let?


Najprej bi rada povedala, da nisem ena izmed tistih, ki bi ji trenutna situacija s korona virusom izredno ustrezala in bi rekla: ˝Kar naj traja.˝ Zavedam se, da ima svoj namen, in da je prišla z razlogom. Zelo hvaležna sem tudi, da nas osebno situacija ne prizadeva, razen da smo ločeni od prijateljev in nam ljubih ljudi. Sem pa sicer zelo družabna in spontana oseba, ki rada raziskuje naravo, odkriva v vsaki situaciji nekaj novega in trenutno je to mogoče v drugačni obliki. Naravo lahko raziskujemo v svoji občini, se mi trije veliko pogovarjamo, igramo itd. Globoko pa sočustvujem s tistimi, za katere je situacija prinesla res veliko slabega (izgubo dohodka, službe, večja izpostavljenost nasilju in nenazadnje bolezen …). Menim, da lahko tisti, ki jim je situacija zelo všeč, na enak način nadaljujejo tudi kasneje – nakupovanje preko spleta je dandanes dostopno bolj kot kadarkoli prej, karierno pot/službo, ki vam ne ustreza lahko vedno spremenite, delate lahko online – danes je tudi teh možnosti ogromno in v končni fazi – stike z ljudmi lahko še vedno ohranjate zgolj preko spleta. Zelo dobro je o tem spregovorila tudi slovenska učiteljica meditacije, avtorica duhovnih knjižnic uspešnih in duhovna učiteljica v svojem videu na Youtubu, ki ga boste brez težav našli, če to želite, jaz pa raje ne bom preveč zašla iz teme.
Napisala bom raje, kaj vse se je spremenilo v dobrem mesecu in pol zame in kako je to pozitivno vplivalo name in na našo družino. Morda pa najdete v zapisu kakšno idejo, ki bi koristila tudi vam.


1. RAZISKOVANJE V BLIŽNJI OKOLICI: Že prej smo radi odkrivali nove kraje in bili aktivni tako in drugače. Pa vendar, tudi ko se je moje in posledično naše življenje zelo uravnotežilo in smo imeli veliko več časa, še vedno ne morem reči, da smo večkrat tedensko zahajali v naravo. Zdaj pa skoraj ni dneva, ko ne bi. S pomočjo predlogov prijateljev ali tudi čisto tako, da smo napeli svoje možgane, smo odkrili veliko kotičkov v bližini, kjer smo skoraj sami ali pa vsaj ni prevelike gneče. Na začetku zgolj v neposredni bližini, kasneje pa tudi prav v svoji občini, ki je, na našo veliko srečo, večja kot si človek predstavlja. Skoraj vsak dan naredimo kar lepo ˝turico˝, se predihamo, včasih tudi prepotimo in prijetno utrudimo, po drugi strani pa napolnimo z energijo.
2. POGOVOR, POGOVOR, POGOVOR … : Pogovor z bližnjimi in prijatelji preko interneta in video klicev, pogovor z osebami, s katerimi sodelujeva poslovno, pogovor z osebami, ki prispevajo k moji osebnostni rasti … in nenazadnje pogovori med nami tremi. Priložnost, da večkrat na dan razmisliva, kako komunicirava med seboj, kako sodelujeva kot starša, kako s hčerko, da se ustavim in pogovorim tudi sama s seboj in z deklico v svojem trebuščku … kar se zelo navezuje na naslednjo točko.
3. STVAR, KI SE JE ZA VAS OSEBNO SPREMENILA V ČASU SAMOIZOLACIJE: za nekatere je to področje kariere/službe, za druge partnerstvo, za tretje spet kaj tretjega … v mojem primeru je bila to moja ˝priprava na porod˝. Kljub temu, da me je že sama tematika poroda zanima že od rojstva Ine naprej, moram reči, da sem hote ali nehote dojemala preveč stvari na podlagi preteklih izkušenj, torej na podlagi prve izkušnje. Kljub temu, da sem veliko prebrala in poslušala veliko posnetkov na to temo, je bila sedaj priložnost, pravzaprav sem bila malo potisnjena v to, da o vsem skupaj še enkrat, ali raje 10 x premislim. Poiskala sem ravnovesje med tem, na kar lahko vplivam in stvari, glede katerih se lahko odločim ter na tiste dele, na katere nimam vpliva. Posvetila sem se meditaciji, povezovanju s svojo deklico, razvajanju sebe in svojega telesa, kar pa se spet navezuje na naslednjo točko.
4. PROGRAM MOČ HVALEŽNOSTI IN NADALJEVANJE: še preden se mi je sanjalo, da bo življenje prešlo iz svobodnega prehajanja sem in tja do zaprtja skoraj vseh ‘ne nujnih’ dejavnosti, me je čudovita oseba, Katja Krejan, povabila, da ji pomagam pri urejanju prijavnice in oblikovanju delovnega zvezka, na kar sem z veseljem privolila in temu je sledil začetek programa Moč hvaležnosti zame. Sploh nisem kaj dosti pričakovala oz. nisem si sploh predstavljala, kaj bi mi tak program lahko dal. Naj samo na kratko povzamem nekaj ˝bonbončkov˝: začela sem bolj poslušati svoje telo, meditirati, se redno sproščati, prepoznala nekatere svoje vzorce in blokade, se naučila hitreje priti ven iz le-teh in obračati negativno v pozitivno … in še in še veliko naju oz. nas čaka. No, kar pa je … prav ste uganili, spet povezano z naslednjo točko.
5. RAZMISLILA O SVOJIH ŽELJAH, NAČRTIH, CILJIH … IN PREBUDILA KREATIVNOST V SEBI: a moram sploh kaj dodati?
6. PREUREDILI OZ. UREDILI SMO DOLOČENE PROSTORE/DELE STANOVANJA: govorim o manjših ˝posegih˝, večino stvari smo že imeli doma in so samo našle svoj prostor v stanovanju ali pa smo ji premaknili, uporabili na drugačen način. Ja, verjetno bi bilo tudi meni lažje tekati po Pepcotih, Ikejah in Rutarjih in nakupovati dodatke, pa vendar, ta situacija me je pripravila do tega, da sem res dobro razmislila, kaj lahko gre kam, od stvari, ki jih že imamo in od opreme nisem naročila praktično ničesar.
7. VEČ JEMO DOMA: glede na to, da nič ne hodimo okoli, z izjemo naših sprehodov v bližnji okolici, ko vzamemo s seboj kakšno proteinsko ploščico, vse ostalo – logično – jemo doma. Mislim, da smo cele dvakrat naročili nekaj na dom v času samoizolacije. Na mojo veliko srečo je moj Miha pravi masterchef in v tem zelo uživa, posledično je že naredil domače burgerje, tiramisu, ki je sicer moja domena, ampak tokrat ga je tudi naredil on in to v baby varijanti, da ga je lahko jedla tudi Ina, rižev narastek z jabolki, domače pohane zrezke… no, naštela sem samo bolj njami in ˝nezdrave˝ jedi, ampak so bile tudi še druge, bolj zdrave, bolj ˝običajne˝.

Zagotovo bi lahko našla še kakšno točko, vendar mislim, da sem za prvo objavo po več letih že dovolj napisala. Kljub vsem pozitivnim spremembam, ki jih ljudje kot bitja še kako potrebujemo, upam, da se bo vse skupaj enkrat končalo, bomo lahko spet potovali, se družili, objemali in zabavali.
Starih objav ne boste našli, saj jih ni več… nikoli jih nisem shranila v Word ali kakšno drugo obliko in posledično so, ko nisva podaljšala domene, izginile … Morda z razlogom, da nastane prostor za vse novo, kar nas še čaka? Brez skrbi, prihaja tudi nov logotip, nova grafična podoba, nove fotografije in nova članica družine. Do takrat pa … adieu!

4 Replies to “3, 2, 1 … vzletamo, drugič!”

  1. Wauu Danaja, kaksen čudovit pozitiven zapis, kaj vse lahko pozitivnega doživimo v karanteni 😍😍😍
    izjemno vesela in ponosna nate 👏👏👏🤗🤗🤗🥰💖💖💕 Čudovita si in v enem mesecu kakšna sprememba ✨💃✨ bravo, bravo, bravo 🔝🚀💖✨ iskrene čestitke za tvojo prvo objavo 👏👏👏 da si prijela pogum, spustila strah 💫 komaj čakam in se že veselim naslednjih objav 🌈 čudovita si, hvala ti, ker si 💗💗💗💕

    1. Hvala, Katja za tako lep komentar. 🌸💗💗💞 Jaz sem ti zelo hvaležna in sem tudi jaz ponosna nase. 🙌🏻🙌🏻♡ Hvala tebi 💞💞

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *