Na sprehodu v okolici Rabca

Raj za žurerje ali družinska idila?

Hecen naslov, ane? 😀 Je sploh možno, da je en kraj oboje? Seveda obojega ne moreš početi naenkrat, to upam, da nam je vsem jasno. 😛 Verjetno ste vsi opazili po fotografijah, kje smo bili na zadnjih počitnicah. Na Rabcu.

Začelo se ni tako zelo obetavno. Najprej (zaradi zunanjih okoliščin) sploh nismo vedli, ali bomo sploh šli, zato nisem začela pakirati do jutra na dan odhoda. Posledica vam je verjetno jasna. 😀 To bi resnično moral nekdo snemati. Odšli smo nekje ob pol 12h. Dobra glasba in kava na Petrolu sta me spravili v boljšo voljo in kmalu sem z nasmeškom na ustih zagledala mejni prehod, ki je bil … what for it … prazen! Miha je očitno izbral pravo pot in prišli smo do tja v slabih treh urah (s postankom za Inino kosilo vred).

Že recepcija nekaj pove o samem hotelu. Ta se mi je zdela zelo lepa; udobni fotelji, kavč in preproga, kjer se je lahko Ina malo držala in hodila, medtem, ko je Miha odnesel prtljago v sobo. Osebje na recepciji je bilo zelo prijazno in svetovali so nam, kam naj odidemo na kosilo. Niso se zmotili. La Pentola Rabac je dosegel in presegel naša pričakovanja. Poleg restavracije je tudi bar – The Beat Beach Club Rabac – kjer lahko v čudovitem ambientu popiješ kakšen koktelj, vino ali sok. 😛 Mi smo že v restavraciji popili, kar smo nameravali in smo se zato takoj po kosilu odpravili raziskovat Rabac.

The Beat Beach Club Rabac

Mihov komentar je bil: ‘Zgleda kot Zrče.’ Jaz v Zrčah sicer še nisem bila, Miha pa dvakrat tako, da bo že vedel. 😀 Na hrbičku se je oblikovalo nekakšno apartmajsko naselje … apartma ob apartmaju, vmes pa kakšen frizer, trgovinica itd. Ob glavni poti, ki poteka ob morju, pa imate seveda veliko izbiro vsega, kar si lahko zamislite. Poleg razglednic in znamk (ki jih nismo uspeli niti napisati, še manj pa poslati; zdaj čakamo nekoga, ki gre na Hrvaško, da nam jih odnese v nabiralnik, da ne gredo znamke v nič 🙈 ), smo tokrat kupili samo še en črtast, črno – bel bodi za Ino, na katerega so nam  natisnili željen motiv. Neka wannabe Hello Kitty, ampak meni se je zdelo zeloo luškano, da ima Ina nekaj narejenega posebaj zanjo. 🙂 Tokrat smo bili kar skromni. Ob morju smo nadaljevali pot do treh ogromnih hotelov. Vse skupaj je (vsaj meni) delovalo, kot mešanica raja za mlade in tiste mlade po srcu ter za družine (tudi mi smo mladi ali mladi po srcu hehe). To se mi zdi super, saj bi se tja lahko še enkrat vrnila z Ino na družinske počitnice, ali pa bi se enkrat nekoč lahko tja odpravila v dvoje. 🙂

Postrežba v La Pentoli na Rabcu (prvi dan)

Kmalu je bil čas za Inino popoldansko malico, zato smo se ustavili v Pingo Baru, kjer so nam postregli kavo, sadno kupo in eno malo manjšo sadno kupo z manjšimi koščki. Ina jo je kar pridno zmazala, čeprav takrat še ni bila navajena na karkoli drugega, kot na domače kašice. Nato smo se še malo sprehajali. Ugotovili pa smo, da ne gre za preveč veliko mestece (sploh, če se rad sprehajaš) in bi verjetno se, če bi tam ostali več dni, odpravili z avtom še v katerega izmed sosednjih krajev.

Trenutek notranjega (in zunanjega hihi) miru.

Dan smo zaključili z odlično in zdravo večerjo v hotelski restavraciji. Za večerjo so nas razdelili po sobah, da v restavraciji ne bi bilo prevelike gneče. Najbolj presenečena sem bila nad otroškimi stolčki za hranjenje, ki so bili res čudoviti in ne tisti klasični leseni, po možnosti brez prečke, da dojenčka sploh ne morem posesti vanj, če ne želiš, da pade dol.

Naslednje jutro (po obupni noči, ko smo že skoraj spakirali in se odpeljali nazaj domov, saj se Ina ni mogla nikakor umiriti – izraščali so ji namreč zgornji zobje 🙁 ) smo pozajtrkovali in na recepciji vprašali, če obstaja kakšna bolj pohodniška pot. Izvedeli smo, da obstaja trim steza Rabac – Labin, in da je verjetno precej blatna, saj je ponoči deževalo, vodi pa do Labina. Oba sva obula superge, Ino sva dala v nosilko in odpravili smo se na pot. Drugače se nama ni zdela preveč naporna, le na nekaterih mestih sva se spraševala, če je še vedno dovolj varna, glede na to, da imava dojenčka v nosilki. Vendar je bilo vse v redu, le malo bolj previdni smo morali biti in šli smo lepo počasi. Mislim, da smo prišli skoraj do Labina pa smo se na eni točki obrnili, saj je bilo vseeno preveč blatno.

Raziskovanje Rabca.

Naprej smo tudi drugi dan preživeli precej podobno, kot prejšnji. Za kopanje v hotelskem bazenu se nismo odločili, saj je bila voda premrzla, še posebaj za Ino, kopali so se (da smo mi videli) samo trije in po njihovih vzklikih sodeč, jih je zelo zeblo. 😀 Ležanje na lezalniku, ob bazenu … pa si lahko prestavljate, kako zgleda. Kljub temu, da smo do večera jedli in se sprehajali nam ni bilo dolgčas. Ustavili smo se še na otroškem igrišču, kjer je Ina malo kopala po pesku, se (z najino pomočjo) spuščala po toboganu in guncala na gugalnici. Prazvaprav sva se bolj igrala midva, kot ona. Otrok je res dober izgovor, da lahko spet postaneš otročji, ali po moje, otroški. ❤️ Tokrat je Ina malico dobila v Movie lougue baru, ki pa nas ni preveč navduših. Verjetno je čisto nekaj drugega ponoči, ko predvajajo filme (vsaj tako si jaz predstavljam?). Imeli pa smo priložnosti tudi opazovati prelepo istriansko poroko. Naslednji dan je še prehitro pišel, ko je bilo treba spakirati in se hitro odpeljati v Ljubljano na zaključni nastop Plesnega mesta, kjer smo nastopile tudi mamice z dojenčki, ki smo vadile plesni piltes z Anjo.

Mojadva. ❤️

Tudi te počitnice smo našli na 1nadan, cena pa je bila 99€ za dve osebi, kar mislim, da je zelo ugodno. Mestece, hotel, hrano in vse skupaj bi ocenila z veliko 10-ko! 🙂

Trim steza Rabac – Labin in speča Ina v nosilki. 🙂

Pogled na mestece.

 

Mamica Danaja

Please follow and like us:

Ni komentarjev

Napiši komentar

Follow by Email
Facebook
YouTube
Instagram