Palme

DJERBA 1. del

Ravnokar smo se vrnili iz nakupovanja v mestu Midoun in pojedli kosilo. Kar vrti se mi … pa ne vem, ali od njihovega esspresa ali od njihovih cen. Ampak … najprej se vrnimo na začetek. Priprave na potovanje so se začele že (ali pa šele) v ponedeljek. Nekaj nakupov, obisk lekarne, za mamico refil trepalnic in podobne stvari. Pakiranje se je, seveda, začelo šele v torek zvečer (v sredo dopoldne smo pa odpotovali … hja 😀 ), ampak sem se ga lotila organizirano in se je zaključilo ob 3h zjutraj, ampak pozabili nismo nič.

 

Ina na letališču

V sredo dopoldne smo ob 10h prispeli na Brnik (ne vem, od kdaj je bivši Brnik?), se check – in – ali :D, opravili varnostni pregled (varnostniki so bili zelo prijazni in pri pijači in hrani za Ino niso nič komplicirali), tudi midva sva še nekaj prigriznila, spila kavo in nato smo čakali na naš let. Vmes smo se umaknili malo na stran in uspavali Ino. Spala je zelo malo časa, saj je kmalu zatem prišel čas, da se odpravimo na letalo. Vzeti jo je bilo treba iz vozička in voziček (marelo, seveda) pustiti pred vhodom v kabino. Malo me je skrbelo, da jo ne bodo pustili kar tam. 😀 Vzletali smo kar dolgo, verjetno so se nam vsem že podili po glavi razno razni scenariji. Kljub temu smo srečno vzleteli. Občutek je, vsaj meni, vedno zelo poseben in mi je pravzaprav zelo všeč. Ves čas sva izenačevala pritisk, Ino pa sem pristavljala na dojko, ker pa jo je vse ostalo bolj zanimalo in se ravno takrat ni želela dojiti, sem ji dajala dudico in vodo v njeni steklenički. Ina je bila med letom kar mirna. Malo se je vmes zvijala, hotela stati, migati (kar je bilo malce težko) in podobno. Kosilo, ki smo ga dobili na letalu, je bilo kar dobro. Ini sem dala malo žemljice, ki smo jo dobili zraven, potem pa sem ji nameravala dati še njeno kosilo, vendar je vmes postala tako nemirna, da sva jo namesto tega (sicer z veliko težavo) uspavala in je kosilo dobila, ko smo pristali.

Pogled na bazen

Pričakovala sem, da bo na Djerbi bolj vroče, zato sem bila od pristanku malce presenečena. Slišala sem, da so imeli prejšni teden (oz. v času pred našim prihodom) slabo vreme, kar je verjento botrovalo temu, da je bilo bolj vetrovno in manj toplo. Zgrozila sva se, ko sva ugotovila, da imamo potne liste v torbici, ki spada k vozičku. Ups! 😀 Po razlaganju sumničavemu cariniku, zakaj in kako, so lahko naši potni listi ostali na vozičku, in zakaj smo mislili, da bomo voziček dobili, preden bo treba pokazati potne liste, smo lahko šli naprej, v nekakšen vmesen prostor. Hecali smo se, da bomo sedaj ostali tam, tako kot Tom Hanks v filmu Terminal. 🙂 Na srečo smo dobili voziček in posledično potne liste in prišli na avtobus. Vožnja z avtobusom do hotela je trajala 45 min, Ina je bila v tem času zelo nemirna, jaz pa sem poskušala zaspati, saj so se mi kar zapirale oči. Neuspešno, seveda.

Danaja na bazenu

Pred hotelom nas je pričakal vesel sprejem. Peli so, plesali in igrali na inštrumente. Z Ino nama je bila poznana pesem Zama-zama, saj smo nanjo plesali pri Anji na plesnem pilatesu. Opravili smo vse potrebno na recepciji in se odpravili v sobo. Najprej sem bila, priznam, presenečena. ‘Imajo pač drugačne standarde glede vsega’, sem se tolažila. Odpravili smo se ne večerjo (ki nam tudi ni bila preveč všeč) in nato samo še spat. Ina se je ponoči velikoo zbujala.

Ina na plaži

Zajtrk nam je bil približno tako všeč, kot večerja, ampak bila sem vesela, da smo že pri večerji našli nekaj za Ino (nekakšen njihov ‘čuden’ riž 🙂 ), pri zajtrku pa jogurt z ovsenimi kosmiči. Moram reči, da je z vsakim dnevom lažje glede hrane. Nekako že veš, kaj lahko pričakuješ in vsakič najdeš nekaj zase. Vtis o hotelu, pa je definitivno popravilo tudi osebje, ki je zelo prijazno, ustrežljivo; v sobi so nam enkrat naredili laboda iz brisače in zraven dali rožice in okrog umivalnika nastavili listke vrtnice, drugi dan pa so nama z Mihom nastavili pižami prav na poseben način. Največje pozitivno presenečenje pa so seveda bazeni. In pijača. Zame sicer bolj malo nje (zaradi dojenja), Mihu pa kakšno brezplačno pivo kar prav pride. 😉 Bazenov je kolikor hočeš, in prav vse lahko uporabljaš. Imaš pa zraven tudi plažo in morje. Tam je sicer drugi dan bolj močno pihalo, zato smo se do zdaj bolj zadrževali pri bazenu, kopali se v morju še nismo. Vedno najdeš prost ležanik in senčko zase. Mene je v slabo voljo spravila nekakšna alergija na sonce (ne tista tipična z malimi mehurčki), če to sploh je to, in mi onemogočila, da bi vsaj enkrat na dopustu dobila malo barve. Ne, nisem obsedena s tem, in ne pričakujem, da bom nazaj prišla ČRNA, ampak vsaj malo barvice bi bila pa vesela. Bomo videli, kako se bo razvilo. Nakupili smo tudi že kartice, nekaj je že napisanih, da jih tokrat slučajno ne bi odnesli nazaj s seboj v Slovenijo.

Ina z očkom

Danes, četrti dan, smo se po zajtrku odpravili v mesto, Midoun, da bi nakupili kakšen spominek in darilca za najbližje. Kakšen šok! Mislila sem, da imam že nekaj ‘podlage’ za nakupovanje v arabskih deželah. No, Djerba je zgodba zase. Agresnivni prodajalci so se 10x bolj, kot sem doživela v Egiptu ali v Tuniziji (na celini). Po tem, ko sva ves čas samo govorila: ‘No, thank you, we don’t need this,’ in popitem esspresu (od katerega mi je še zdaj slabo, smo odšli nazaj v hotel s stvarmi za 100€ (ja, prav ste prebrali!), ki jih sploh nisva nameravala kupiti in obenem zelo slabimi darili (morala bova zelo dobro premisliti, kako bova iz teh neumnosti sestavila darila za vse). Pa računajte, da sva se tako branila, da so nama rekli, če sem ‘business woman’ in Mihu, da je ‘bandit’. Po vrnitvi sva bila sva tako jezno-žalostna, da sva si pri kosilu, v stilu ‘je*eš, tunizijsko kuhinjo,’ privoščila pico haha. 😀

Pogled na plažo

Za zdaj je to, to. Mi se gremo končno kopat.

Šukran, da ste nas brali. 🙂

Please follow and like us:

2 komentarja

  • Tinsky julij 11, 2017 at 7:04 dop

    Zdravo, zanima me kje je Ina spala v hotelski sobi? Ste imeli prenosno posteljico s seboj, so oni priskrbeli posteljo? Ali je z vama spala? Hvala

    Reply
    • Danaja julij 11, 2017 at 8:39 dop

      Pozdravljeni,

      Ina je spala v otroški posteljici, ki so jo priskrbeli oni in nas je čakala v sobi že ob prihodu. Tudi doplačati nam ni bilo potrebno nič za otroško posteljico.

      Reply

Napiši komentar

Follow by Email
Facebook
YouTube
Instagram