Banjanje

Po takem dnevu, kot je bil današnji, bi se srečna in zadovoljna najraje zleknila v posteljo in zaspala, a je Ina prehlajena in ne spi. Trenutno tudi ne joka, ampak se igra v posteljici, Miha pa jo gleda in tako imam končno čas napisati (tako zelo težko pričakovano 😀) objavo o banjanju. Najprej bi rada poudarila, da objava ni sponzorirana in v zameno ne bom dobila ničesar. Bom kaj dobila, Denisa? Hihi 🙂 Napisala jo bom, saj se mi zdi zelo pomembno, da za banjanje izve čim več ljudi. Pa še super je, da ne bomo govorili samo o aktivnostih oz. športu za odrasle, ampak tudi o aktivnostih za naše dojenčke in malčke. 🙂
Ko si prvič nosečnica, si bombardirana z informacijami z vseh strani. Seveda jih iščeš tudi sama, ampak večinoma si bombardirana. 😀 S koristinimi in ‘pravilnimi’ (zakaj v narekovajih; ker za vsakega pravilno pomeni nekaj drugega), in z nekoristinimi in resnično napačnimi. Ena izmed napačnih informacij glede telovadbe za dojenčke (si jo bom kar drznila imenovati – pedokinetiko) je bila, da je to za to, da ‘otrok prej doseže razvojne mejnike, kot bi jih sicer’. Da je to popolnoma napačna infromacija, sem izvedela šele pred kratkim. Zato sploh ne dvomim, da tudi o banjanju (med tistimi, ki sploh vedo za kaj gre) kroži veliko napačnih informacij. In prva, ki v bistvu ni informacija, ampak prepričanje, je ta, da ‘za to pa res ne potrebuješ inšturktorja, to lahko delaš sam – saj samo malo ‘namakaš’ otroka v banji’. To lahko izreče, po mojem mnenju, samo nekdo, ki ima ego zelo, zelo visoko. Na tem mestu si bom sposodila kar odgovor na to trditev iz uradne slovenske spletne strani programa banjanje.

Zakaj bi rabili inštruktorja, ne zmoremo sami?

Odgovor je zelo enostaven. Kam gremo, ko rabimo imeti lepo frizuro za poseben dogodek? Kam gremo po nasvet, ko zbolimo? Kam gremo na operacijo? Kam gremo, ko se želimo naučiti jahati na konju? Kam gremo, ko se želimo naučiti plavati? Kam gremo, ko želimo imeti dobro in lepo postavo? In zakaj  torej ne bi rabili strokovno podkovanega inštruktorja, ko gre za otroka?

Vem, sliši se kot še ena reklama. Kot tiste za kremo za hujšanje, za razstrupljevalni čaj, za pajkice, ki te vidno zožajo. Pa nadaljujmo z našo izkušnjo.

Prvič sem za banjanje slišala od prijateljice. “Vi imate banjo, lahko bi poskusili z banjanjem.” A? Kaj pa je to? Nekaj mi je sicer razlagala, ampak me ni prepričalo. Potem sem videla oglas na Facebook-u in všečkala stran. Nato je malo pred novim letom na strani potekala nagradna igra v kateri sem – seveda – sodelovala. 😀 Vsi udeleženci smo prejeli popust -50% na ceno 7 obiskov. Malo za tem sem prejela privat sporočilo s profila banjanja, da sem prejela popust, in da ga lahko koristim, če želim. Malo pred tem pa sva se z Mihom že pogovarjala, da bi midve z Ino hodili na plavanje (na bazen) od 6. meseca dalje (če sem čisto odkrita, sem želela hoditi že kot nosečnica, pa se enostavno nisem spravila). Zato sem ji prijazno odgovorila, da se morava najprej s partnerjem pogovoriti, ali bi hodili na bazen, ali bi banjali doma. Med tem sem že malo pogledala posnetke na njihovi FB strani in prebrala mnenja strank. Vprašala sem jo še v čem so prednosti banjanja pred plavanjem v baznu. Opisala mi je pozitivne učinke banjanja in mi povedala, da lahko tudi z njimi kasneje nadaljujemo v bazenu. Še posebaj všeč mi je bilo, da me ni nič prepričevala. 🙂 Kmalu sva se pogovorila in z Deniso sva se zmenili za prvo srečanje. Ina je bila takrat stara 5 in pol mesecev.

Igračka pomaga, da otrok ostane na hrbtu (sploh večji otroci se hitro radi obrnejo na trebušček).

Nekaj pozitivnih učinkov:

  • Dojenček ima do vodnega okolja naraven odnos (devet mesecev je bil v trebuščku v vodi), tam se počuti dobro in varno.
  • Voda dojenčkovo telo nosi, zato lažje izvaja gibalne vaje.
  • Dojenček se v vodi lepo razgiblje in s tem spodbuja črevesno peristaltiko, kar odpravljanja trebušne krče.
  • Otrok ima približno do šestega meseca starosti prirojen refleks zadržanja zraka v pljučih. S potapljanjem spodbujamo boljše delovanje pljuč in njihovo kapaciteto.
  • Redni čas posvečen dojenčku in vam.
  • Poglobitev medsebojnih čustvenih odnosov.
  • Psihično in fizično zadovoljstvo dojenčka, ki se bolje se razvija, napreduje, prehranjuje in ima kvalitetno spanje.
  • Skupna združitev obeh staršev pri dejavnosti.
  • Kvaliteten psihomotoričen razvoj otroka (METODIKA VAJ MORA ODGOVARJATI TRENUTNEMU STANJU RAZVOJA).
  • Vsestransko zdrav razvoj otroka (gibalni razvoj, fina motorika, groba motorika, govor, um, spomin, orientacijske sposobnosti, ravnotežje, koordinacija, moč mišic).
  • Vaje so zelo koristne za zdrav razvoj človeškega telesa (pravilno formiranje hrbtenice, uravnotežen razvoj mišic in s tem pravilen razvoj notranjih organov).
  • Krepitev imunskega sistema.
  • Preventivna ohranitev lastnega življenja pri padcu v vodo (ko otrok pade v vodo, običajno reagira mirno in ne pride do šok reakcije).
  • Otrok se nauči sodelovati, osredotočiti in hitreje napredujejo.
  • S plavanjem dosežemo v kombinaciji z rehabilitacijo zelo dobre rezultate pri zdravljenju telesno prizadetih, invalidnih otrok, dojenčkov z majhnimi nihanji v nevropsihološkem razvoju ali lahki možganski disfunkciji (ADHD) in s kroničnim obolenjem zgornjih dihalnih poti.
  • Razvoj ravnotežja, koordinacija gibov in orientacijskih sposobnosti nad in pod vodo.
  • Pritisk vode ugodno deluje na krepitev dihalnih mišic in tudi srca.
  • Zelo ugodno koristi ljudem z alergijami, saj nad površino vode ni nobenih alergenov.
  • Temperaturne spremembe na kopnem in v vodi (knajpanje) krepijo imunski sistem (pri majhnih otrocih se pospeši razvoj termoregulacijskega sistema).
  • Masiranje dojenčka pomiri in ga sprosti.
  • Banjanje popestri enolično dogajanje med staršema in otrokom.

Pred prvim srečanjem sem bila kar malo na trnih. Poleg tega sva se dogovorili za tako uro, da sem se bala, da ne bo šlo skupaj z uvanjajem goste hrane, s katerim smo takrat ravno počasi začenjali. Prosila sem še prijateljico, ki je tako ali tako nameravala priti na obisk, če sta lahko s hčerko prvič zraven. Resnično si nisem predstavljala kakšna bo inštruktorica. Najbolj sem se bala, da mi bo ‘pametovala’ kaj glede otroka. To danes počne veliko ljudi. Ups! 😀

Takoj sem opazila, da je Denisa zelo energična. Hitro govori in veliko maha z rokami, vendar zna tudi zelo dobro poslušati in je resnično pozorna do stranke (vsaj do mene je bila). Med pripravami mi je razložila nekaj teorije in hitro sva šli ‘na delo’. Na začetku sem bila precej nesproščena. Bolj jaz kot Ina. Ona se je zelo hitro privadila na Deniso in banjo polno vode. Pri prvi vaji smo šli zelo počasi. Denisa me je spodbujala k petju (ja, to je bilo zame zelo težko 😀 ) in mi nežno prigovarjala, naju spodbujala, popravljala … vmes je tudi ona prevzela Ino. Priznam, da to ni tako fizično nenaporno kot morda zgleda. Prvič so me bolele roke in hrbet. Verjetno tudi zato, ker sem bila precej napeta. Denisa je poudarila, da je potrebno doma (brez nje) tudi vaditi, drugače napredka ni.

Prijateljica je umes prišla posnet nekaj fotografij in posnetek. Zaradi varovanja Inine zasebnosti jih ne bom dodala objavi. Dodala pa bom nekaj kasnejših fotografij iz naših ‘domačih’ banjanj, takšnih fotografij ‘po mojem okusu’ (kjer se Ine ne vidi direktno). Ravno toliko, da si boste lažje predstavljali kako banjanje sploh zgleda.

Banjanja so se nadaljevala in v vsakem sva z Ino bolj uživali. Ko sem enkrat malce spoznala Deniso, nisem imela več nobene treme ob njenem prihodu. Nasprotno! Zdi se mi, da sva se na nekem nivoju začutili. Je zelo človeška, prijazna, poskuša se vživeti v tvojo kožo, v čas s teboj da vso svojo dušo in srce. Sama take ljudi naravnost obožujem. Hitro sva se zapletli v pogovor in vem, da sem si vsakič želela, da ne bi še odšla. 🙂

Ina (kljub začatku uvajanja goste hrane) ni imela več težav z zaprtjem (imela jih je prej, ko je bila še polno dojena), njeno plazenje, poskusi usedanja, kobacanja so ‘čez noč’ napredovali, postala je bolj umirjena, lepše je spala … najbolj pomembno pa se mi zdi to, da sem se jaz z njo še bolj povezala. Dejstvo je, da je to moj prvi otrok, da sem bila na začetku precej ‘v krču’, kasneje (po negativni izkušnji s pediatrinjo) tudi nesigurna, prestrašena … in nekako je bila lekcija banjanja tisti trenutek, ko sem na vse to pozabila, obstajale smo le mi tri oz. še bolj – samo midve z Ino – ter voda in petje. V vsakem trenutku sem bila ponosna nanjo (in tudi nase). Resnično, teh občutkov se ne da opisati. Že po naravi sem precej ‘vodna oseba’ in me je voda še dodatno pomirjala.
Vseh obiskov nismo izkoristili, saj je bila Ina kmalu že dovolj stara (in tudi začela se je skupina v Šmartnem pri Litiji, ki poteka ob sobotah, tako, da lahko hodimo vsi trije skupaj), da smo zadnjih nekaj obiskov prenesli na plavanje v bazenu. O plavanju bom kaj več povedala v ločeni objavi. Če vas seveda zanima nadaljevanje naše ‘vodne zgodbe’. 🙂

Pravilen prijem pri prvi vaji: ena roka je pod glavo (vendar ne sme podpirati vratu), druga podpira ritko.

 

mamica Danaja

Please follow and like us:

Ni komentarjev

Napiši komentar

Follow by Email
Facebook
YouTube
Instagram